V zahodnem svetu je stres eden od glavnih povzročiteljev bolezni. Ljudje smo tudi nagonska bitja in ko se čutimo ogroženi, se sproži v nas reakcija "boj ali beg". Pri tem se sproščajo hormoni, kot je adrenalin, ki telo pripravijo na kar najboljši odziv. V moderni družbi te reakcije največkrat ne moremo izraziti in ta nemoč se potem pokaže kot stres, ki nas izčrpava. Mehanizmi, ki so aktivirali telo, ostanejo neizrabljeni in "stresni hormoni" se kopičijo v telesu. Ko telo izčrpa svoje obrambne mehanizme, zbolimo. Med nelagodjem in boleznijo pa je cela paleta stanj, ki nam grenijo življenje in ovirajo polno izražanje naših sposobnosti.

Eden od najboljših načinov premagovanja stresa je vadba joge. Primerna je za vse starosti in prilagodimo jo lahko svojemu zdravstvenemu stanju in fizični kondiciji. Ker v jogi, za razliko od večine športnih aktivnosti, ni tekmovalnosti, nam omogoči, da se sprostimo, ne da bi si nakopali še dodaten stres in razočaranje, če naši dosežki niso takšni, kot bi si želeli. Po sistemu Joga v vsakdanjem življenju Mahamandalešvaja Paramhanse Svamija Maheshwaranande napredujemo postopno in sistematično, v svojem ritmu in po svojih zmožnostih. Če vadimo redno, so učinki vadbe vidni že po tednu ali dveh, trajnejše učinke pa dosežemo nekaj mesecih.

Zavestno sproščanje

Ena od prvih stvari, ki jo učimo pri vadbi, je sproščanje. Sprostimo se pred vsako vadbo in po njej, ter med eno in drugo asano - telesnim položajem. Osnovni položaj za sproščanje je anandasana - položaj blaženosti. Ležimo na hrbtu. Roke so nekoliko odmaknjene od telesa. Dlani so obrnjene navzgor. Noge so razmaknjene, s stopali obrnjenimi navzven. Če nam v tem položaju ni dovolj udobno, si lahko podložimo glavo in kolena z manjšo blazino ali zvito odejo. Nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo. Ob vdihu ozavestimo svoje telo in ob izdihu ga sprostimo. (vstavite sliko anandasana)

Na začetku, ko sproščanja še nismo vešči, je najbolje izmenično napenjati in sproščati posamezne dele telesa ali vse telo. To lahko naredimo na dva načina. Eden je, da na primer roko dvignemo nekaj centimetrov od tal. Za to je potreben napor in napenjanje mišic. Roko zadržimo v zraku nekaj sekund in jo nato spustimo na podlago. Zdaj lahko občutimo razliko med napetimi in sproščenimi mišicami. Ko prepoznamo občutek sproščenosti, si ga lahko prikličemo tudi brez predhodnega napenjanja. Drugi način je, da roko pritisnemo na podlago in jo nato sprostimo. Osebam, ki so zelo napete, tak postopek večinoma bolj ustreza.

Ko že poznamo občutek sproščenosti, se osredotočamo na posamezne dele telesa in jih zavestno sproščamo. Lahko gremo na primer od nožnih prstov proti glavi. Pri tem si pomagamo z nekoliko upočasnjenim in globljim dihanjem. Če v kakem delu telesa občutimo napetost, si lahko predstavljamo, da dihamo skozi ta del telesa in ga tako lažje sprostimo. Sproščenost prepoznamo po občutku teže in toplote. Občutimo lahko, kako telo pritiska s svojo težo na podlago. Sproščene mišice pa so tudi bolje prekrvavljene, ker se žile razširijo, kar nam daje občutek prijetne toplote.

Pri nekaterih se med sproščanjem lahko pojavi ščemenje ali mravljinčenje v posameznih delih telesa, lahko nam trzne kaka mišica ali pa občutimo potrebo po gibanju. To so samo znaki napetosti, ki jih nismo zaznali, dokler smo se ukvarjali z drugimi stvarmi. Če pri vadbi vztrajamo, kmalu minejo in zaradi njih se nam ni treba vznemirjati. Lahko smo samo veseli, da se napetosti končno sproščajo. Prav užitek je gledati, kako se napete osebe med vadbo sprostijo. Na začetku semestra ležijo s stopali naravnost, namesto vstran. Dihanje je hitro, plitvo, širjenje trebuha in prsnega koša pa je komaj opazno. Redki so, ki se ne bi vsaj nekoliko sprostili že na prvi vadbi, do konca semestra pa jih skoraj ni več prepoznati.

Posebni položaji za sproščanje

Nekaterim osebam z okvarami hrbtenice položaj anandasana ni dovolj udoben. V tem primeru priporočamo dva druga položaja. Prvi je makarasana - žaba. Ležimo na trebuhu. Dlani sklenemo pod čelom. Noge so na široko razmaknjene in stopala obrnjena vstran, tako da počivajo na notranji strani.

Drugi položaj je položaj na boku - tiger ali vjagrasana. Najlažje ga zavzamemo, če se iz položaja na trebuhu nekoliko prevalimo na en bok. Spodnja noga je iztegnjena, zgornja pa upognjena, tako da se opiramo na koleno. Nadlaket spodnje roke je v podaljšani liniji telesa. Komolec upognemo in prekrižamo dlani. Komolec zgornje roke naj bo čim bližje kolenu. Glava počiva na sklenjenih rokah. V položaju vztrajamo nekaj minut in ga nato izvedemo še na drugo stran. (vstavite sliko tiger)

Joga nidra ali jogijsko spanje

Jogo nidro izvajamo v enem od položajev za sproščanje, običajno v anadasani. Traja lahko od pol do ene ure. Gre za globoko sprostitev, ki nam lahko nadomesti spanje. Ena ura joga nidre lahko nadomesti tri do štiri ure spanja. Običajno jo nekdo vodi v živo ali na posnetku, lahko pa jo delamo tudi sami. Dodatna prednost je, da si lahko izberemo sankalpo - željo ali odločitev, nekaj kar bi radi dosegli. Na primer večjo umirjenost, dobro opravljeno nalogo na primer izpit ali nastop. Lahko si pomagamo, da se odvadimo kajenja ali kake druge razvade in odvisnosti. Izoblikujemo si kratek pozitiven stavek, na primer: "Uspešno bom naredil izpit." in si ga trikrat ponovimo na začetku in na koncu vadbe. Na ta način vplivamo na našo podzavest, ki nas potem avtomatsko vodi proti zastavljenemu cilju. V mislih nato potujemo po telesu in se sproščamo. Zaželeno je, da ne zaspimo, če pa se nam to zgodi, tudi ni nič narobe. Imam prijateljico, ki je pri joga nidri vedno zaspala. Šele ko si je posnetek zavrtela med kuhanjem, ga je prvič slišala od začetka do konca. Tudi če zaspimo, del nas sledi vodenju, ker se ob koncu joga nidre vedno zbudimo. Za razliko od spanja, po katerem se večkrat zbudimo neprespani in brez energije, pa smo po joga nidri sveži in takoj pripravljeni na aktivnost.

Joga nidra nam pomaga do sprostitve v dolgotrajnih napetih situacijah in težkih obdobjih, s katerimi se vsi srečujemo tako ali drugače, sankalpa pa razvija moč volje in nas dodatno spodbuja k uresničevanju zastavljenih ciljev. Če je, kot pravijo strokovnjaki, naša budna zavest samo desetina vse naše zavesti, je aktiviranje ostalih devetih desetin velika pridobitev. Ljudje zmoremo veliko več, kot si mislimo, če le znamo izkoristiti vse svoje potenciale. Tako zmoremo premagati tudi strese in zaživeti bolj polno in zadovoljno.

Kje se lahko naučimo premagovati stres z Jogo v vsakdanjem življenju?

Društva Joga v vsakdanjem življenju so v vseh večjih mestih v Sloveniji, vadbo pa organizirajo tudi v mnogih manjših krajih v njihovi okolici. Podatke o vadbi lahko najdete na spletni strani www.joga-v-vsakdanjem-življenju.org, za Ljubljano in okolico pa tudi na spletni strani: www.joga-ljubljana.org in na informacijskem telefonu 040 22 11 08 od ponedeljka do četrtka med 17. in 19. uro. Jesenski vpis poteka v septembru, pomladni pa v januarju. Poleti pa je možno vaditi tudi v parkih, na prostem, brezplačno. Zgoščenke z joga nidro je mogoče nabaviti preko društev ali v knjigarnah s tovrstno literaturo.

Dr. Vojka Bole-Hribovšek